Telekom Slovenije je prvi v Sloveniji naredil naslednji korak v razvoju mobilne tehnologije ter na obstoječih baznih postajah in v obstoječem frekvenčnem spektru 2600 MHz, ki ga uporablja tudi za omrežje četrte mobilne generacije, vzpostavil nacionalno omrežje pete mobilne generacije (5G). V evolucijsko nadgrajenem omrežju 4G/5G bodo lahko uporabniki že v tem razvojnem koraku dosegali višje hitrosti prenosa podatkov kot v omrežju LTE/4G, polni potencial tehnologije 5G pa bo uporabnikom na voljo po podelitvi dodatnih spektralnih pasov.
Telekom Slovenije je v prvem koraku doslej nadgradil 150 baznih postaj, s čimer je z omrežjem 4G/5G zagotovil okoli 25-odstotno pokritost. Do konca leta pričakuje, da bo pokritost prek 33-odstotna. Mobitele, ki podpirajo 4G/5G omrežje, in komercialne pogoje bo Telekom Slovenije predstavil v kratkem, in sicer po tem, ko bodo zaključene ustrezne nadgradnje programske opreme s strani prvih proizvajalcev.
5G je najnovejša generacija mobilnih omrežij, ki bo omogočila razvoj novih možnosti uporabe in boljšo uporabniško izkušnjo. V primerjavi z obstoječimi mobilnimi omrežji uporabnikom prinaša veliko večje hitrosti prenosa podatkov v obeh smereh (od in do uporabnika) in veliko krajši odzivni čas z izjemno nizko zakasnitvijo (latenco) nekaj milisekund. Ob tem pa tudi hkratno učinkovito povezovanje velikega števila naprav (več kot milijon), kar omogoča razvoj pametne industrije, pametnih mest in skupnosti, ter preko možnosti rezinjenja (slicing) omrežja uvedbo številnih navideznih namenskih (»kampus«) omrežij, kar bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo digitalizacijo.
Telekom Slovenije javno mobilno omrežje pete generacije načrtuje v obliki »kampus« omrežij, pri katerih se znotraj ene fizične infrastrukture omogoči virtualna namenska omrežja za različne vertikale, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita in reševanje (javna varnost) in podobno.
»V Telekomu Slovenije z nenehnim razvojem dosegamo pomembne premike. Vsaka naslednja generacija mobilnih omrežij zmore več. Hkrati s tehnološkim razvojem se razvijajo družba, gospodarstvo in življenje vsakega med nami. 5G bo prinesel razvoj novih poslovnih modelov in inovativnih IKT-rešitev z visoko dodano vrednostjo ter omogočil nove tehnološke preboje (podprte z umetno inteligenco), napredne multimedijske storitve, virtualno in obogateno resničnost ter nadaljnji razvoj rešitev na področju interneta stvari in digitalizacije celotne družbe. Pri tem korake na poti evolucijskega tehnološkega razvoja delamo skrbno, odgovorno in z doslednim spoštovanjem okolja, v katerem delujemo in živimo,« poudarja mag. Tomaž Seljak, predsednik uprave Telekoma Slovenije.
V gigabitnem mobilnem omrežju 5G bodo uporabniki že v prvi fazi dosegali višje hitrosti kot v obstoječem omrežju LTE/4G, po podelitvi dodatnih frekvenčnih pasov in razvoju omrežja pa bodo možne hitrosti tudi do 10 Gbit/s, znatno krajši bodo odzivni časi, uporabnikom bodo na voljo nove storitve na vse bolj napredni terminalski opremi. Bistveno večje bodo tudi hitrosti prenosa v smeri od uporabnika proti omrežju, kar je vse bolj pomembno predvsem zaradi razvoja video storitev.
»5G ni cilj, 5G je pot. Življenja brez kakovostne podpore zmogljivih mobilnih storitev na vsakem koraku si ne predstavljamo več. Prav tako ne komunikacije prek različnih aplikacij, neomejenega dostopa do informacij, družbenih omrežij ali možnosti učenja in dela na daljavo. Številne poslovno kritične komunikacije že potekajo preko našega vrhunskega omrežja 4G, kar se je ob hkratnem množičnem prehodu učenja in dela na daljavo jasno pokazalo tudi v obdobju razglašene epidemije.
Količine prometa mobilnega omrežja nenehno rastejo, ob tem pa so prometne kapacitete obstoječih mobilnih omrežij omejene. Mobilni podatkovni promet se vztrajno eksponentno povečuje, v našem mobilnem omrežju uporabniki danes opravijo 25-krat več prenosa podatkov kot v letu 2013, ko smo komercialno uvedli četrto generacijo mobilnih omrežij. Zaradi tega, predvsem pa, da zagotovimo nadaljnji tehnološki razvoj IoT, smo naredili ta odločni naslednji razvojni korak, ki je prvi korak na poti uvedbe 5G. Nanj smo se sistematično pripravljali dlje časa, v tem prvem koraku uvajanja 5G pa smo v največji možni meri izkoristili obstoječi frekvenčni spekter, ki je sicer po širini omejen za polni razmah 5G, toda nova generacija tehnologije je spektralno bolj učinkovita – zmore prenesti več bitov na sekundo na Herz pasovne širine.
S tem smo Slovenijo popeljali na zemljevid naprednih držav, ki že imajo 5G. Zaradi kompleksnosti novih tehnologij je tudi izjemnega pomena znanje naših tehničnih ekip, na katere smo izredno ponosni. Po obdobju kilobitnih in megabitnih hitrosti z nadgradnjo 4G v 5G vstopamo v gigabitno desetletje. In ker se vsaka prihodnost prične s prvim korakom, smo v tem koraku izvedli evolucijsko nadgradnjo obstoječe mobilne tehnologije, ki temelji na uveljavljenih in varnih standardih, ki jih poznamo in nadgrajujemo že nekaj desetletij. V naslednjih letih načrtujemo še vsaj dve večji fazi razvoja 5G. Poslovni in zasebni uporabniki imajo v našem omrežju zagotovljeno najbolj varno prihodnost,« izpostavlja mag. Matjaž Beričič, član uprave Telekoma Slovenije, ki je odgovoren za tehnologijo.
Razvoj omrežja 5G kot evolucijska nadgradnja 4G je kompleksen dolgoročen tehnološki projekt, ki zahteva napredno tehnologijo omrežja ter poznavanje in testiranje celotne verige omrežja: antenske sisteme, bazne postaje, sisteme prenosa, agregacijsko in jedrno omrežje, storitve ter terminalno opremo, ki vztrajno prihaja na trg. Zato je pri uvajanju 5G izjemno pomembno odlično poznavanje tehnologije 4G, prednost Telekoma Slovenije pri tem pa je, da je bil in da je kot edini slovenski operater aktiven v evropskih in slovenskih projektih s področja razvoja 5G.
Omrežje 5G Telekoma Slovenije zaenkrat deluje na enakih frekvenčnih pasovih, kot se uporabljajo za obstoječa mobilna omrežja, na osnovi katerih delujejo že desetletja, in ki so z vidika elektromagnetnih valovanj dokazano varna. Pri tem zaradi vse bolj naprednih tehnologij delujejo na minimalnih oddajnih močeh. Ob tem je slovenska zakonodaja na področju vplivov na okolje med najstrožjimi na svetu. Meritve morebitnih vplivov na okolje izvajajo neodvisne strokovne institucije, ki so za to pooblaščene s strani Agencije RS za okolje. Meritve nadgrajenih baznih postaj kažejo, da delujejo varno in daleč pod mejnimi vrednostmi.
Telekom Slovenije kot edini slovenski operater sodeluje v evropskih projektih, namenjenih razvoju 5G. Trenutno sodeluje v slovenskem projektu 5G Varnost, skupaj z Luko Koper in Internet institutom, pa tudi v evropskem razvojnem projektu 5G-LOGINNOV, ki se predvidoma prične septembra, in v katerem je združenih 15 partnerjev iz več evropskih držav. Projekt 5G-LOGINNOV je na 5G osredotočen predvsem z vidika razvoja inovativnih rešitev na področju logistike v okviru Industrije 4.0. Tako kot druga dva evropska razvojna projekta, v katerih je Telekom Slovenije sodeloval, in ki sta že zaključena, se projekt izvaja v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. V okviru evropskega projekta iCirrus so partnerji raziskali vpliv arhitekture radijskega dostopovnega omrežja v oblaku (C-RAN) na zmogljivosti mobilnega omrežja 5G, kot so komunikacije med napravami (D2D) in uvedba navideznih mobilnih storitev v oblaku. Projekt Charisma pa je bil osredotočen na razvoj mehanizmov za razbremenitev omrežja, s čimer bi bil zagotovljen pretok podatkov do končnega uporabnika po najkrajši možni poti (offload) ter razvoj varnostnih »end-to-end« mehanizmov v konvergentnem virtualiziranem odprtem dostopovnem omrežju.
POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
KAJ JE 5G IN KAKŠNE KORISTI PRINAŠA?
5G je najnovejša generacija mobilnih omrežij, ki predstavlja nadgradnjo mobilnega omrežja 4G. Kot evolucija obstoječe tehnologije omogoča razvoj novih možnosti uporabe in še boljšo uporabniško izkušnjo. Nadgradnja omrežja je dolgoročen proces, ki bo postopno potekal v naslednjih letih, in sicer tako pri pokritosti prebivalstva kot uvajanju novosti, ki jih bo v prihodnjih letih omogočila tehnologija 5G. 5G prinaša v primerjavi z dosedanjimi mobilnimi omrežji veliko večje hitrosti prenosa podatkov tako v smeri od kot v smeri do uporabnika in veliko krajši odzivni čas z izjemno nizko zakasnitvijo (latenco) nekaj milisekund. Ob tem pa prinaša tudi hkratno učinkovito povezovanje velikega števila naprav (prek milijon) in možnost rezinjenja (slicing) omrežja, kar bo gospodarstvu omogočilo nadaljnjo digitalizacijo in uvedbo številnih navideznih namenskih (kampus) omrežij. Ta bodo prilagojena potrebam posameznih poslovnih vertikal, kot so energetika, transport, logistika, industrija, pametna mesta, zdravstvo, zaščita ter reševanje (javna varnost) in podobno.
KAKO HITER JE 5G?
Zelo hiter. Že na začetku bodo hitrosti nekajkrat višje kot v hitrem obstoječem omrežju LTE/4G, z razvojem pa bodo hitrosti še višje. 5G se tehnološko še razvija, zato lahko v prihodnje pričakujemo tudi hitrosti okoli 10 Gbit/s.
KATERE FREKVENCE UPORABLJA 5G?
V prvi fazi smo 5G omogočili na obstoječih baznih postajah in na obstoječem frekvenčnem spektru 2600 MHz, ki ga uporabljamo tudi za omrežje četrte mobilne generacije. 5G uporabi razpoložljive frekvence še učinkoviteje in lahko zato dosega višje hitrosti in boljše odzivne čase, kar pomembno vpliva na kakovost uporabniške izkušnje. Dolgoročno bo del omrežja uporabljal tudi višje frekvence, ki jih mora operaterjem podeliti država.
KAJ POTREBUJEM ZA UPORABO 5G?
Mobitel ali drugo mobilno napravo, ki podpira omrežje 5G.
JE OMREŽJE 5G VARNO?
Seveda. V Telekomu Slovenije omrežja vzpostavljamo ob spoštovanju vseh predpisov, z opremo najboljših proizvajalcev ter z vso potrebno skrbnostjo na način, da je čim manj posegov v infrastrukturo in okolje. 5G bo uporabljal tudi podobne frekvence, na katerih so druga mobilna omrežja. Zaradi hitrega tehnološkega razvoja pa bodo vsi elementi omrežja učinkovitejši, praviloma bodo delovali z nižjo močjo, porabili manj energije in bodo še prijaznejši do okolja.
ALI 5G PRINAŠA TUDI POVEČANO IZPOSTAVLJENOST ELEKTROMAGNETNIM POLJEM?
Pričakujemo, da bo izpostavljenost elektromagnetnim poljem podobna kot pri drugih mobilnih omrežjih. Skupna izpostavljenost pa bo krepko pod mednarodnimi varnostnimi standardi ter občutno pod slovenskimi mejnimi vrednostmi. Slovenska zakonodaja je na tem področju med najstrožjimi na svetu.
KAJ 5G PRINAŠA NA PODROČJU IGRANJA IGER IN E-ŠPORTA?
Življenja brez dostopa do video- in drugih vsebin na vsakem koraku si ne predstavljamo več. Prav tako kot komunikacije prek različnih aplikacij, neomejenega dostopa do informacij, družbenih omrežij ali možnosti dela na daljavo. Ob tem pa so prometne kapacitete obstoječih mobilnih omrežij omejene, kar se je ob hkratni množični transformaciji učenja in dela na daljavo pokazalo tudi v obdobju razglašene epidemije. Mobilni podatkovni promet se še naprej eksponentno povečuje, v našem mobilnem omrežju uporabniki danes opravijo 20-krat več prenosa podatkov kot v letu 2013, ko smo uvedli četrto generacijo mobilnih omrežij. Tudi zato, predvsem pa, da zagotovimo nadaljnji tehnološki razvoj, potrebujemo naslednji razvojni korak.
ZAKAJ JE UVEDBA 5G NUJNA, ČE ŽE 4G DOBRO DELUJE?
Življenja brez dostopa do video- in drugih vsebin na vsakem koraku si ne predstavljamo več. Prav tako kot komunikacije prek različnih aplikacij, neomejenega dostopa do informacij, družbenih omrežij ali možnosti dela na daljavo. Ob tem pa so prometne kapacitete obstoječih mobilnih omrežij omejene, kar se je ob hkratni množični transformaciji učenja in dela na daljavo pokazalo tudi v obdobju razglašene epidemije. Mobilni podatkovni promet se še naprej eksponentno povečuje, v našem mobilnem omrežju uporabniki danes opravijo 20-krat več prenosa podatkov kot v letu 2013, ko smo uvedli četrto generacijo mobilnih omrežij. Tudi zato, predvsem pa, da zagotovimo nadaljnji tehnološki razvoj, potrebujemo naslednji razvojni korak.
V ČEM JE BISTVO INTERNETA STVARI?
Rešitve interneta stvari bodo omogočile večjo digitalizacijo procesov, kot so zagotavljanje storitev in poprodajne podpore na daljavo, virtualizacija uporabniške izkušnje (v medijskem poročanju, na turističnih lokacijah, v filmski industriji itd.), razvoj specifičnih kompleksnih rešitev (npr. v zdravstvu diagnostika, svetovanje in operacije na daljavo), monitoring in upravljanje na daljavo (logistika, komunala, javne storitve …), zagotavljanje varnosti in pomoč v kriznih situacijah (večja odzivnost in usklajenost pristojnih služb), avtomatizacija in robotizacija delovnih procesov (tako v proizvodnji kot pri zagotavljanju storitev), mobilnost (e-cestninjenje, avtonomnost vožnje, deljenje vozil, kombinirani prevozi) …